Zdravljenje napadov glavobola je prvi in osnovni pristop k zdravljenju glavobola kot celote. Znano pa je, da čezmerna raba analgetikov lahko glavobol poslabša. V tem primeru govorimo o glavobolu zaradi čezmerne rabe zdravil (GČZ). GČZ se po definiciji lahko pojavi, ko bolnik več kot tri mesece prepogosto jemlje analgetike (1). Vzrokov, zakaj nekdo prepogosto jemlje analgetike, je več. Najpogosteje se zgodi, da zaradi poslabšanja glavobola skozi neko časovno obdobje bolnik jemlje vedno več zdravil. Zdravila pogosto ne učinkujejo več ali pa je njihov učinek skrajšan. To vodi v vedno večjo rabo zdravil, ki učinkujejo še slabše in začaran krog se sklene.
GČZ je pogostejši v srednjih letih. Glede na raziskave za njim trpi 1-2 % splošne populacije in je pogostejši pri ženskah (2). Pomembna dejavnika tveganja za razvoj GČZ sta višja frekvenca glavobola in večja onesposobljenost ob samem napadu glavobola (2).
Koliko zdravil je preveč
Vsa zdravila za zdravljenje napadov glavobola lahko povzročijo GČZ. Čezmerna raba zdravil je za različna zdravila različno opredeljena. Za enostavne analgetike (npr. paracetamol, nesteroidni antirevmatiki, metamizol) je to 15 ali več dni mesečno, za ostale analgetike (opioidi, triptani, kombinirani analgetiki) pa 10 ali več dni mesečno (1). Pomembno je vedeti, da GČZ lahko nastane tudi, če analgetike jemljemo zaradi drugih bolečin.
Diagnoza
Po definiciji se pri GČZ napadi glavobola pojavljajo 15 ali več dni mesečno vsaj tri mesece, ob tem je prisotna čezmerna raba zdravil (1). Sama bolečina pri GČZ nima posebnih značilnosti, pogosto pa posnema bodisi migrenski glavobol bodisi glavobol tenzijskega tipa. Najpogosteje se bolečina začne zjutraj, ko bolnik vstane, se ublaži po jemanju analgetika in se ponovno pojavi, ko učinek analgetika izzveni. Sami bolečini so lahko pridruženi drugi simptomi, kot so omotica, bolečina v vratu, nespečnost, depresija, motnje koncentracije, slabost itd. (3) Ker GČZ nima posebnih značilnosti, s katerimi bi ga z zagotovostjo ločili od drugih vrst glavobola, so pomembni predvsem podatki o prej obstoječi vrsti glavobola in količini zaužitih zdravil. Priporočljivo je vodenje koledarja spremljanja glavobola. Po potrebi zdravnik lahko priporoči dodatne preiskave zaradi izključevanja morebitnih drugih vzrokov glavobola.
Obravnava GČZ
Temelj zdravljenja GČZ je čimprejšnja ukinitev zdravil za akutno lajšanje glavobola. Popolna ukinitev zdravil se je izkazala za učinkovitejšo od zmanjšanja uživanja zdravil (4). Ključni terapevtski ukrep pa je uvedba ustreznega preventivnega zdravljenja (4). Pri zdravljenju GČZ je izrednega pomena motivacija bolnika. Zdravila najpogosteje ukinjamo ambulantno, redko tudi v bolnišnici. To je odvisno od bolnikove motivacije, trajanja čezmernega uživanja in vrste zdravil, morebitnih prejšnjih neuspešnih ukinitev zdravil in od pridruženih bolezni. Izbira preventivnega zdravila je glede na bolnikove lastnosti, njegove pridružene bolezni, želje. Kot pri drugih glavobolnih motnjah, zdravimo tudi pridružene bolezni, kot so depresija, bolečina v vratu. Poleg zdravljenja z zdravili pogosto priporočamo nefarmaloške ukrepe, kot so vedenjsko kognitivna terapija, akupunktura, tehnike sproščanja in vaje za vrat.
Kaj lahko pričakujete med zdravljenjem GČZ
Ob popolni ukinitvi zdravil lahko v prvih dveh tednih pričakujete odtegnitvene simptome in znake, kot so poslabšanje glavobola, bolečine po telesu, slabost, bruhanje. Po potrebi lahko odtegnitvene simptome zdravimo z zdravili proti slabosti ali za pomiritev. V 6-8 tednih se glavobol postopoma umiri. Nekateri bolniki okrevajo hitro, drugi nekoliko kasneje. Občasno glavoboli ostanejo nespremenjeni. Ne glede na potek je prej omenjeni začarani krog prekinjen in pričakovati je, da je glavobol bolj odziven na zdravljenje.
Po zdravljenju GČŽ
Možnost ponovitve GČZ je velika. Sodeč po raziskavah se GČZ po 1 letu ponovi pri 22-45 %, po 4 letih pa pri 40-60 % bolnikov (5). Zato je še toliko pomembnejše, da bolniki po sami obravnavi dosledno upoštevajo navodila zdravnika. Najpomembnejše se je izogibati čezmerni rabi zdravil. Enostavno si je zapomniti, da analgetikov ne jemljemo pogosteje kot dvakrat tedensko. Potrebno je redno jemanje predpisane terapije po navodilih zdravnika. Pomembno je zdraviti pridružene bolezni, še posebej tesnobo in depresijo. Priporočamo upoštevanje splošnih ukrepov proti glavobolu, kot so zmanjšanje stresa, redni obroki, uživanje zadosti tekočin, zmanjšanje telesne teže, dobra higiena spanja (6).
Glavobol zaradi čezmerne rabe zdravil nastane zaradi prepogostega jemanja zdravil proti bolečinam. Da uspešno prekinemo prej omenjeni začaran krog, se poslužujemo tako zdravljenja z zdravili kot nefarmakoloških ukrepov, osnovni ukrep pa je popolna ukinitev analgetikov. Jemanje analgetikov je potrebno omejiti na manj kot dva dneva tedensko. Če bolnik za lajšanje glavobola pogosto potrebuje analgetike, svetujemo posvet z zdravnikom, da se ustrezno ukrepa in s tem prepreči razvoj GČZ.
Literatura:
1. Gobel H. The International Classification of Headache Disorders [Internet]. ICHD-3. [Dostopano 2021 Dec 1]. Dosegljivo na: https://ichd-3.org/
2. Headache from Medication Overuse | AMF [Internet]. American Migraine Foundation. [Dostopano 2021 Dec 1]. Dostopno na: https://americanmigrainefoundation.org/resourcelibrary/medication-overuse/
3. Medication Overuse Headache: Causes, Symptoms, Treatment & Prevention [Internet]. Cleveland Clinic. [Dostopano 2021 Dec 1]. Dostopno na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/6170-medication-overuse-headaches
4. Carlsen LN, Munksgaard SB, Nielsen M, Engelstoft IMS, Westergaard ML, Bendtsen L, et al. Comparison of 3 Treatment Strategies for Medication Overuse Headache. JAMA Neurol. 2020 Sep;77(9):1–10.
5. Hart T. NATIONAL Headache Management SYSTEM FOR Adults 2018. :75.
6. Življenje z migreno [Internet]. [Dostopano 2021 Dec 1]. Dostopno na: http://glavobol.com/kako_si_lahko_pomagamo_sami/zivljenje_z_migreno/
Curated Tags